Robidovo vino je izdelek, ki ima pozitiven učinek na zdravje ljudi zaradi velike količine flavonoidov. Pomembno pa je opozoriti, da je treba biti zmeren pri vsem, tudi pri uživanju te pijače. Označujemo ga kot desertno vino zaradi kislega okusa, ki se odlično ujema s sladkim okusom raznih tort in dobrot, zato je njegov zdravilni učinek na človeško telo pogosto spregledan.
Robidovo vino lahko kupite v trgovini, če pa imate robide, s katerimi ne veste, kaj bi, vam predstavljamo podrobne postopke, kako narediti desertno vino. Postopek priprave zahteva malo izkušenj, a tudi potrpljenja, saj je treba počakati, da mine proces fermentacije in da vino stoji vsaj mesec dni, preden ga lahko zaužijemo.
Priprava robid
Poznani sta dve vrsti robide, in sicer pokončna robida in plazeča robida. Kot surovino za predelavo pri pripravi robidovega vina je najbolje uporabiti pokončne sorte, kot so Thornfree, Thornless Himalayan, Black Satin in Hull Thornless.
Grm robide lahko posadite na vrt ali kam ob vrtno ograjo. Uspeva na vseh vrstah tal, pomembno je le, da je na sončnem in toplem območju. Uspeva tudi v zmernem podnebju, nekatere vrste pa prenesejo zelo nizke temperature, zato je primerna tudi za gojenje v celinskem delu države.
Glede na to, da gre za zelo občutljivo jagodičje, je treba robide nabirati zelo previdno. Pri nabiranju bodite previdni, saj robide na rokah puščajo modro do vijolično barvo, zato jih je dobro nabirati v rokavicah. Ko jih poberete, je najbolje, da iz njih takoj pripravite robidovo vino, saj boste pobrali plodove, ki so zreli in zato občutljivi na stanje na zraku in hitro pokvarljivi. Da bi dobili najbolj kakovostno robidovo vino, je pomembno, da nabirate samo zrele plodove robid, saj iz nezrelih plodov ne boste dobili kakovostnega robidovega vina. Robide je najbolje nabirati zjutraj ali pozno popoldne, plodov pa nikoli ne puščajte na soncu, prav tako jih ne nabirajte po dežju, ker bodo še hitreje propadli.
Če kupujete robide, pazite, da so plodovi temno modre do črne barve in da so popolnoma zreli, saj potrebujete zrele plodove za izdelavo robidovega vina. Robide morajo biti na otip mehke, vendar ne premehke, da bi razpadle ali da bi iz njih iztisnili sok, niti trde. Če imate možnost, poskusite robido in če ima rahlo kiselkast in sladek okus, pomeni, da je idealna za predelavo v robidovo vino.
Recepti
Pred pripravo robidovega vina je treba vedeti, kako pravzaprav nastajajo sadna vina, kamor spada tudi robidovo vino. Sadno vino je živilski proizvod, pridobljen s fermentacijo soka ali pulpe (sveže zdrobljenega sadja) iz koščičastega, jagodičja ali drugega sadja. Med sadna vina kot eno od podvrst sodijo tudi desertna vina.
Alkoholno vrenje ali fermentacija je biokemični proces, pri katerem se sladkor raztopi v alkohol in ogljikov dioksid, ki poteka s pomočjo kvasa. Robidovemu sirupu, ki vsebuje fruktozni sladkor, dodamo navadni sladkor. Količina alkohola v vinu je odvisna od količine sladkorja v robidah in količine dodanega navadnega sladkorja. Vrenje mošta je značilno za vina iz jagodičja in poteka v mešanici pretlačenega sadja.
Žveplanje je še en postopek, ki se izvaja v procesu pridelave robidovega vina. Namen tega postopka je uničenje škodljivih bakterij, plesni in gliv z dodajanjem žvepla moštu. Dodano žveplo ne vpliva na glivice vinskih kvasovk, kar pomeni, da ne vpliva na proces fermentacije vina, žveplo pa je tudi antioksidant, ki varuje barvo, aromo in okus vina. Pri pripravi vina se žveplo nikoli ne uporablja kot čisto žveplo, temveč se dodajajo njegove spojine in ena izmed njih, ki je najbolj znana in ki jo je, če si sami delate vino, najbolje uporabiti vinobran, ki ga lahko kupite v kateri koli trgovini ali supermarketu.
Kvasovke, uporabljene pri pripravi, so preprosti organizmi, ki razgradijo sladkor iz mošta v alkohol in ogljikov dioksid. Pri pripravi lahko uporabimo navaden kvas, priporočljivo pa je, da uporabimo selekcioniran kvas, ki ga lahko kupimo v kmetijski lekarni.
Pektinski encim je še ena sestavina, ki jo dodajamo pri pripravi vina, uporablja pa se za prekinitev kemične vezi pektina s tekočo osnovo, torej za preprečevanje želiranja ter izboljšanje izločanja soka in barve. To sestavino, tako kot vse druge, lahko kupite v kmetijski lekarni.
Za pripravo boste potrebovali tudi posodo ali kad za vrenje, ki je lahko plastična, lesena, kamnita ali iz nerjaveče kovine in ima tudi pokrove, ki pa jih med vrenjem ne smete povsem zapreti. Potrebovali boste tudi plovec, da zadržite mošt pod gladino in preprečite oksidacijo in prehitro razmnoževanje kvasovk. Kot plovec lahko uporabite perforirano pločevino ali mrežo.
Obvezno preučiti pred pripravo!
Robidovo vino
Priprava robidovega vina ni preprost postopek in zahteva določeno mero potrpljenja in izkušenj. Če menite, da ste dovolj izkušeni v pripravi vina in da lahko dobite posebne sestavine, ki jih ta recept zahteva, lahko naredite zelo kakovostno robidovo vino, ki bo odlično desertno vino k vašim dobrotam. Sestavine navedene v receptu zadostujejo za približno 8 l robidovega vina. Količina pridobljenega robidovega vina je odvisna od uspešnosti procesa fermentacije oziroma vrenja.
Sestavine
- 10 kg robid
- 3 kg sladkorja
- 9 l pektinski encim (sledite navodilom o doziranju na proizvodu)
- vinobran (sledite navodilom o doziranju na proizvodu)
- kvas (sledite navodilom o doziranju na proizvodu)
Priprava
- Robide operemo pod mrzlo vodo. Pri pranju bodite previdni z robidami, da ne razpadejo in se poškodujejo.
- Oprane robide damo v lonec za vrenje. Posoda za vrenje naj bo velika plastična posoda, ki je ne smete napolniti do vrha zaradi samega procesa vrenja.
- Robide v skledi pretlačimo z rokami, da dobimo robide. Sadja ne smete spremeniti v kašo, ampak ga le malo pretlačite z rokami.
- Mesu dodajte pektinski encim. Količino pektinskega encima odmerjamo po navodilih na embalaži in po mešanju v zmes, pustimo mošt stati 1 - 2 uri.
- Sladkor raztopimo v topli vodi in ohlajeno tekočino dodamo moštu.
- Zmesi dodamo vinobran in kvas, količino odmerimo po navodilih na izdelku.
- Vse dobro premešamo in pokrijemo, ne smemo pa popolnoma zapreti dovoda zraka v posodo, ker mora ogljikov dioksid, ki bo nastal med vrenjem iti ven iz posode.
- Na posodo namestimo plovec, ki mora biti med vretjem ves čas potopljen v vodo. V tej fazi robidovo vino začne fermentirati.
- Posodo postavite v prostor s temperaturo okoli 20°C in pustite, da fermentira 3 - 4 dni.
- Nato zmes in mošt, ki smo ga pridobili s stiskanjem, precedimo in prelijemo v čisto in zaprto kad ali sod.
- Ponovimo postopek žveplanja, tj. dodamo vinobran in pustimo, da mešanica fermentira do konca. Postopek fermentacije traja približno mesec dni.
- Po preteku enega meseca robidovo vino precedimo v sterilizirane temne steklenice in zapremo z zamaškom.
- Če niste prepričani, da je vrenje končano, steklenice za kratek čas zaprite z gazo in če vidite, da vino počiva in se z vinom nič ne dogaja, zaprite z zamaškom.
Robidovo vino brez vinobrana
Če menite, da niste dovolj izkušeni za pripravo robidovega vina, ki vključuje uporabo žvepla in drugih dodatkov, ki jih morate dobiti v specializiranih prodajalnah, ali preprosto nimate dostopa do teh sestavin, lahko naredite robidovo vino s pomočjo le dveh sestavin. Navedena količina sestavin zadošča za približno 3 l robidovega vina. Količina pridobljenega robidovega vina bo odvisna od tega, kako uspešna bo fermentacija, kakšno gazo boste uporabili za precejanje in kako boste postopek izpeljali.
Sestavine
- 3 kg robid
- 650 g sladkorja
Priprava
- Robide operemo pod mrzlo vodo in pazimo, da jih ne poškodujemo.
- Razporedimo jih v 5 l kozarec tako, da zložimo eno vrsto robidnic in jih potresemo s sladkorjem, vrsto za vrsto, dokler ne porabimo vseh sestavin.
- Kozarec pokrijte s krožničkom ali dvojno gazo, da preprečite vstop mrčesa v kozarec, sestavine pa bodo imele dovolj zraka za potek procesa fermentacije.
- Kozarec pustite stati 2 - 3 tedne na zmerno toplem mestu, na primer na okenski polici.
- Ko je kozarec počival, ga odprite in vino precedite v čist kozarec.
- Kozarec pustimo stati 7 - 10 dni, da se vino usede.
- Temne steklenice operite in sterilizirajte s prekuhavanjem.
- Vino precedite skozi večkratno osnovo in nalijte v predhodno sterilizirane steklenice, ne da bi motili usedlino na dnu kozarca.
- Vina ne nalijte do vrha steklenice, ampak pustite 5 cm od vrha steklenice, da vino še lahko fermentira.
- Steklenice zaprite z gazo in pustite stati 3 tedne na sobni temperaturi, nato lahko steklenice zaprete z zamaški.
Robidovo vino z medom
Če želite, da ima vaše vino poseben okus po medu in je še slajše, lahko med pripravo dodate med. Pri izbiri medu uporabljajte tiste vrste, ki so nevtralnega okusa, da ne pokvarijo okusa robid v vinu. Navedena količina sestavin zadostuje za nekaj več kot 3 l robidovega vina. Kot v prejšnjih receptih je količina vina odvisna od uspešnosti procesa fermentacije.
Sestavine
- 3,5 kg robid
- 700 g sladkorja
- 450 g medu
Priprava
- Robide operemo pod hladno vodo in jih pretlačimo s prsti.
- Pretlačenim robidam dodamo sladkor in vse skupaj premešamo.
- Dobljeno mešanico damo v 5-litrski kozarec in pokrijemo z gazo, da prah in mrčes iz okolja ne pridejo v kozarec.
- Kozarec pustimo stati na sončnem mestu 10 dni, nato pa dobljeno vino precedimo skozi gazo.
- Dobljenemu vinu dodamo med in ponovno prelijemo v čist kozarec ter pustimo stati 7 dni.
- Postopek ponovite tako, da vino precedite skozi gazo in ga pustite stati v kozarcu še dvakrat po 10 dni.
- Ko vino zadnjič precedite, ga pretočite v temne steklenice. Steklenice pokrijemo samo z gazo in pustimo na hladnem in temnem mestu.
- Po 30 dneh steklenice zapremo z zamaški.
Skladiščenje
Robidovo vino je najbolje hraniti v hladnem in temnem prostoru, v kleti ali shrambi, pred uživanjem pa lahko robidovo vino dodatno ohladite tako, da ga postavite v hladilnik. Steklenice, v katere jih točimo, naj bodo iz temnega stekla, zamaški, s katerimi se steklenice zapirajo, pa iz plute.
Če pripravljate robidovo vino brez uporabe žvepla, je treba tako vino hraniti pri temperaturi pod 15°C. Vino, ki ga pripravite s pomočjo žveplovih in pektinskih encimov, lahko hranite pri kateri koli temperaturi, zaželeno pa je tudi, da je temperatura med 10°C in 15°C.
Uporaba v kuhinji
Robidovo vino je priporočljivo zaužiti v količini 1 dcl vina na dan. Najbolje ga je zaužiti zjutraj ali zvečer po obroku, tako kot vsa druga vina. Poleg tega, da ga lahko uživamo samostojno, ga lahko dodajamo pri pripravi sladic. Pogosto ga dajemo na piškote pri pripravi tort ali v kreme, uporabljamo pa ga tudi za mariniranje mesa.
Ozimnica iz robid
Foto: congerdesign / Pixabay