Sušenje sliv je še en odličen način za hitro, enostavno in učinkovito shranjevanje sliv za zimo. Suhe slive imajo več vlaknin (12,4 g vlaknin v eni skodelici suhih sliv) kot sveže slive, zato jih ne pozabite posušiti za celoletno uporabo.
S postopkom sušenja iz sliv odstranimo večino vode, kar preprečuje rast mikroorganizmov, zato se slive lahko hranijo dlje, ne da bi se pokvarile. Količina vode v svežem sadju se giblje od 75 do 95 %, kar skupaj s sladkorjem, kislino, beljakovinami in drugimi sestavinami spodbuja razvoj gliv in bakterij, kar na koncu hitro vodi v gnilobo.
Posušeno sadje vsebuje veliko manj vode, le 18 do 25 % in drugih snovi v zgoščenem stanju, kar bistveno zmanjša možnost širjenja mikroorganizmov. Zato je glavna naloga sušenja, da iz sliv odstranimo količino vode, primerno za razvoj škodljivih snovi.
Poleg tega morajo slive ohraniti barvo, aromo, okus in hranilne snovi. Suhe slive lahko uživate samostojno ali pa jih dodate kateri koli drugi jedi. Odlične bodo v kosmičih za zajtrk, za smuthije, sadne solate, torte, čaje in kompote. Dodate jih lahko tudi k slivovemu chutneyju.
Priprava sliv
Pred postopkom sušenja poteka obiranje sliv ali nakup sliv na tržnici.
Slive nabrane za sušenje, morajo biti zdrave in zrele, z idealnim razmerjem kisline in sladkorjev ter brez mehanskih poškodb. Priporočljivo je, da jih poberete večkrat, saj ne zorijo hkrati. Prav tako se čas začetka nabiranja suhih sliv razlikuje glede na vremenske razmere, podnebja, v katerem so pridelane, podlage, sorte, lege, nadmorske višine in oskrbe, na naših območjih pa je običajno od junija do konca septembra.
Za sušenje sadja so najbolj primerni plodovi, ki vsebujejo več kot 20 % suhe snovi v plodu. Toda praviloma se zaradi pomanjkanja časa postopek sušenja izvede še prej, ko imajo plodovi več kot 18 % suhe snovi.
Za sušenje ne pobirajte premalo zrelih plodov, saj ne bodo mogli pridobiti bogastva barve in arome, ki bi jo morale vsebovati suhe slive med sušenjem.
Če kupujete suhe slive za sušenje na tržnici, izberite večje plodove, saj se bodo med sušenjem skrčili. Biti morajo zdravi, sijoči, čvrsti, zreli in nepoškodovani.
Slive lahko v hladilniku ohranijo svežino tri do štiri dni, zato jih čim prej uporabite. Prezreli in mehki plodovi sliv niso primerni za sušenje.
Če želite dobiti en kilogram suhih sliv, boste potrebovali tri do štiri kilograme svežih sliv.
Recepti
Obstaja več različnih receptov za sušenje sliv, v gospodinjstvu pa jih običajno sušijo v pečici ali na soncu.
Ne glede na način, ki ga izberete, pred sušenjem vsakemu plodu odstranite peclje, slive dobro operite in vsakemu odstranite koščico. Slive lahko sušite cele ali na polovice, če pa jih posušite cele, bo sušenje trajalo malo dlje, kot če bi slive prepolovili.
Pred sušenjem lahko slive pustite stati kratek čas v vreli vodi. S tem boste odstranili njihov površinski voskasti del in dosegli boljše in hitrejše sušenje. Po sušenju bodo slive dobile še boljšo aromo, vonj in okus.
Obvezno preučiti pred pripravo!
Sušenje sliv na zraku
Sušenje na zraku je eden od starih načinov sušenja sliv. Gre za preprost postopek, med katerim se slive posušijo na zraku. Pomembno je, da je vreme toplo in sončno, brez vlage, zato sledite napovedi vnaprej in čas sušenja prilagodite v ugodnih vremenskih razmerah.
Slive lahko posušite v navadnem pekaču, če pa jih želite še bolje posušiti, naredite sušilnik za slive. Izdelati ga je enostavno, za pritrditev vzdolž letvic pa boste potrebovali nekaj letvic in mrežo. To bo zagotovilo dodatno zračnost med sušenjem sliv.
Slive razporedite po rešetki ali pekaču, vedno eno poleg druge. Slive ne smejo biti preveč kompaktne in ena na drugi. Nato slive pokrijte z gazo, da se na njih ne nabirajo žuželke.
Slive sušite na pol sončnem mestu, v blagi senci, na mestu, zaščitenem pred prahom in umazanijo.
Čez dan slive večkrat obrnemo, da se enakomerno posušijo. Vsak večer prinesite slive v prostor, da preprečite kopičenje vlage. Zjutraj, ko se vlaga v zraku zmanjša, jih odnesite nazaj na zračen prostor.
Sušenje sliv na zraku traja približno tri do pet dni.
Sušenje sliv v pečici
Ta postopek je nekoliko bolj praktičen od prejšnjega, a tudi dražji. Poleg tega je sušenje sliv veliko krajše.
Za začetek segrejte pečico na temperaturo od 40 do 60°C in jo postavite na prezračevalni program. Prezračevanje bo omogočilo enakomernejši in boljši pretok zraka, kar bo pospešilo in omogočilo boljše sušenje.
Sliv ni priporočljivo sušiti pri višjih temperaturah, ker lahko uničijo dragocene sestavine v slivah, pa tudi tako posušene ne bodo tako okusne kot tiste, sušene pri nižjih temperaturah.
Postopek sušenja sliv v pečici lahko traja od 15 do 20 ur, odvisno od tega ali sušite cele ali polovičke. Občasno odprite vrata pečice, da iz pečice uide vlaga, ki je posledica izhlapevanja slivove vode.
Nekaj ur pred koncem sušenja povišajte temperaturo na 100°C, da zmanjšate možnost kvarjenja sliv.
Sušenje sliv v dehidratorju
Poleg pečice in zraka lahko slive sušimo tudi v dehidratorju. Postopek dehidracije je zelo preprost, vse kar morate storiti je, da izberete kakovostne, nepoškodovane slive, jih dobro operite, narežite in nastavite želeno temperaturo dehidratorja. Slive očistimo in narežemo na polovice ali četrtine. Sorto Stanley lahko režete na oba načina, medtem ko Požegače prepolovite in nikoli ne pustite celih, ker bi sušenje vzelo veliko časa. Temperaturo dehidratorja nastavite na 70°C in čas sušenja na približno 7 ur. Če imate radi močnejše suho sadje, podaljšajte čas sušenja na 8 ur.
Prednost uporabe dehidratorja je v tem, da boste skrajšali čas v kuhinji ob pečici, del sliv lahko tudi razporedite in posušite v pečici, del pa v dehidratorju in hitreje končate. Če imate dehidrator s 5 policami, uporabite samo 3 za slive, ker se boeo najhitreje posušile. Če jih posušite na vseh 5 policah, boste morda ugotovili, da bodo slive na zadnjih dveh policah manj dehidrirane kot na prvih treh in da bodo slive na prvih treh policah popolnoma posušene, zadnji dve pa še vedno "vlažni". Občasno tudi premikajte police, da se vse posuši čim prej in enakomerno, saj se sadje na spodnji polici najprej posuši.
Za razliko od breskev, jabolk in hrušk, sliv ne narežite na tanke koščke, ker so veliko bolj okusne, če jih posušite na debelejših koščkih. Tako pripravljene suhe slive lahko uporabite v tortah, smuthijih, ob čaju ali kot samostojen prigrizek.
Skladiščenje
Kakovostne posušene slive lahko hranimo tudi več mesecev ali celo let. Shranjujte jih v platnenih ali papirnatih vrečkah ali kozarcih ter shranite na hladnem, temnem in suhem mestu. Lahko jih tudi zamrznete, tako bodo zdržale še dlje.
Uporaba v kuhinji
Vse sorte suhih sliv lahko uživamo sveže. Zaradi svojih zdravilnih lastnosti slive najpogosteje jemo zjutraj »na tešče« ali uro pred obroki, ker spodbujajo prebavo. Imajo nizko energijsko vrednost in jih lahko uporabite v sladkih in slanih jedeh.
Čeprav se za pripravo kompota najpogosteje uporabljajo sveže slive, lahko iz posušenih naredite tudi domač kompot. Skuhajte jih v vinu ali vodi z dodatkom limonine ali pomarančne lupinice in začimb in dobili boste odličen kompot iz suhih sliv. Suhe slive so tudi odličen dodatek k pitam in sladicam s testom, lahko pa naredite tudi gosto omako iz suhih sliv s cimetom in sladkorjem ter prelijete z vanilijevim sladoledom.
V slanih jedeh se suhe slive najpogosteje uporabljajo v kombinaciji s perutnino, govedino, teletino in svinjino. Na primer z dušeno govedino jih za dodaten okus dodamo v omako, perutnino, teletino in svinjino pa lahko prelijemo s suhimi slivami. Za hitro predjed jih napolnite z malo mehkega sira, zavijte v slanino in pecite na žaru.
Severnoafriška kuhinja je znana po dodajanju suhih sliv v jedi s taginom, lončeni posodi, v kateri so zložena zelenjava, meso in suhe slive ter jih počasi pečejo na ognju. Suhe slive lahko dodate tudi proseni kaši ali drugim žitnim jedem, nadevom iz listnatega testa ali naredite kremasti smuthi iz suhih sliv.
Ozimnica iz sliv
Foto: David Pacey / CC