Polenta, žganci ali pura sodijo med jedi starih jedi, ki so jih pripravljale naše babice, dolgo časa pa je veljala za hrano revežev. Polenta izvira iz Italije, od koder se je razširila v druge dele Evrope. Hrana je podobna koruzni moki, saj je narejena iz iste rastline, le da ima veliko večje delce in priprava polente zahteva manj časa kot na primer priprava kruha.
Če za pripravo polente sami pripravljate koruzno moko, boste za kuhanje potrebovali vsaj 45 minut, medtem ko boste za nakup instant polente potrebovali približno 10 minut. Polento pogosto imenujemo koruzni zdrob in pod tem imenom jo boste pogosto našli na policah trgovin, vendar je koruzni zdrob surovina, iz katere je pripravljena. Po pripravi je rahlo rumene barve in mehke strukture ter je podobna kaši, a še vedno malo gostejša. Rumena barva je posledica koruze, iz katere je pripravljena, pa tudi vseh drugih pozitivnih hranilnih vrednosti, kot je manj kalorij v primerjavi z nekaterimi drugimi podobnimi živili.
Ker je pripravljena iz koruze, ne vsebuje glutena, imenujemo pa jo tudi koruzna kaša. V sveži obliki je polenta pravzaprav koruzni zdrob, po kuhanju v vodi ali mleku pa se spremeni v kašasto zmes sladkega okusa in specifičnega sladkega vonja.
Glede na količino vode, pa tudi časovni interval, v katerem se kuha, jo lahko pripravimo kot mehkejšo ali tršo polento. Polenta spada med nizkokalorično živilo, saj vsebuje največ ogljikovih hidratov ter zelo malo beljakovin in maščob. 60 g polente vsebuje 44 kalorij, od tega 44 g ogljikovih hidratov in le 2 g maščob, v njej pa prevladujejo večkrat nenasičene in enkrat nenasičene maščobe. Vsebuje tudi beta karoten, provitamin A in je dober vir tiamina, kalija in magnezija.
Priprava polente
Koruzno moko, pa tudi različne vrste moke, lahko pripravite v lastni kuhinji, če imate ustrezne stroje. Najboljši način za pripravo je z majhnim domačim mlinčkom za kavo, mešalnikom ali mlinčkom za moko. Takšne naprave imajo dovolj moči, da prebijejo zunanjo lupino koruze in zmeljejo zrnje. Za mletje koruze lahko uporabite tudi mešalnik, vendar če bo imel dovolj moči, boste v nasprotnem primeru uničili aparat.
Mletje v mlinu za moko
Majhni kuhinjski mlini za moko so kot nalašč za pripravo različnih vrst moke, vendar so glede na možnost nastavitve želene velikosti delcev, na katere se surovina lahko melje, kot nalašč za pripravo koruznega zdroba. Pred mletjem je treba koruzo očistiti nečistoč in odstraniti s koruznega storža, če jo gojite sami. Koruzni zdrob oziroma polenta se zmelje v večje delce, zato je treba koruzo dati v mlin za moko in nastaviti program mlina za mletje zrn v večje delce. Koruzne moke po mletju ne presajajte, ker jo lahko uporabite takoj po mletju v mlinu. Če se vam po drugi strani zdi, da je vaša koruzna moka predebela, jo lahko presejete skozi sito, ki ima večje luknje, da ostane nekaj večjih kosov.
Mletje v mlinčku za kavo
Če imate električni mlinček za kavo, ga lahko uporabite tudi za pripravo koruznega zdroba. Uporaba kavnega mlinčka bo dovolj, da nastavite želeno velikost delcev in v stroj dodate koruzo. Za pripravo zdroba bo dovolj, da koruzo zmeljemo le enkrat, saj morajo biti delci večji. Koruznega zdroba po mletju ni treba presejati skozi sito.
Mletje v blenderju
Koruzno moko lahko pripravite tudi v mešalniku, če ima dovolj moči za mletje koruznih zrn. Zato bodite previdni pri pripravi, da ne pokvarite mešalnika in da ne bi pregorel. Koruza je veliko zrno z močno zunanjo lupino, ki jo je težko prebiti, zato je za mletje potrebno veliko moči. Če ima vaš mešalnik dovolj moči za miksanje koruze, jo lahko miksate, vendar ne s pulziranjem. Napravo vklopite neprekinjeno 1 - 2 minuti brez prekinitve. Ne mešajte predolgo, da ne bi naredili moke, saj se lahko zelo enostavno spremeni v prah.
Polenta recept
Tradicionalna italijanska priprava polente zahteva kuhanje koruzne moke v vodi 45 - 60 minut, kar je za večino današnjih generacij dolgo. Obstajajo pa instant polente, ki jih je mogoče kupiti in ki so dovolj, da jih kuhate 15 minut, da dobite okusno kremasto polento. Italijani imajo posebno sestavino, ki jo morajo dodati na koncu priprave polente, to je kos masla ali polente, kuhan v kombinaciji vode in mleka.
O pomembnosti priprave polente za Italijane govori dejstvo, da se pri pripravi te jedi uporabljajo posebni bakreni lonci z okroglim dnom, imenovani paiolo in dolge lesene žlice, znane kot tarello. Edina pomanjkljivost te hrane je, da jo morate med pripravo nenehno mešati, da se ne prime na dno lonca ali posode, v kateri jo pripravljate. Pomembno je tudi, da uporabite leseno žlico, saj se bo polenta nanjo prijela in jo boste lažje mešali.
Recept, ki vam ga predstavljamo, se nanaša na pripravo instant polente, ki jo lahko kupite v trgovini, če pa jo pripravljate iz koruznega zdroba, ki ga zmeljete sami, je postopek enak, le čas kuhanja boste morali podaljšati do dobimo kašasto zmes. Navedena količina sestavin zadostuje za pripravo približno 250 g polente. Količina polente med kuhanjem bo zavrela oziroma vsrkala vodo in njen volumen se bo povečal.
Sestavine
- 960 ml vode
- 120 g polente
- 1 majhna žlica soli
- 3 majhne žlice masla
Priprava
- V posodo damo vodo in jo pristavimo na štedilnik na srednjem ognju.
- Vodo posolimo in pustimo, da voda zavre.
- Ko voda zavre, v vodo počasi dodajamo polento ob stalnem mešanju. Za mešanje polente uporabite leseno žlico.
- Zmanjšajte ogenj in med kuhanjem še naprej mešajte polento, dokler voda popolnoma ne izhlapi in dobite kompaktno zmes, ki se oprime vaše lesene žlice.
- Ko polenta postane gosta in kompaktna, posodo odstavimo s štedilnika, dodamo maslo in vse dobro premešamo, da se maslo stopi.
- Pustite, da se polenta nekoliko ohladi in jo lahko začnete uživati.
Skladiščenje
Polento, ki ste jo skuhali, je najbolje zaužiti takoj po pripravi, saj po daljšem stajanju ostane trša in izgubi okus. Dokler je še sveža, je polenta mehkejša in je bolj sladkega okusa, ko se strdi, pa je ne morete več vrniti v to stanje. Koruzni zdrob je treba hraniti v hermetično zaprtih posodah in hraniti na hladnem in suhem mestu. Po mletju jo lahko pustite 1 - 2 dni na svežem zraku, da se malo posuši, ker je koruza surovina, ki vsebuje večjo količino vode in jo nato shranite. Tako kot moko jo je najbolje hraniti v shrambah ali kuhinjskih elementih, kjer ni previsoka stopnja toplote in vlažnosti.
Uporaba v kuhinji
Polenta je jed, ki se odlično poda k vsem živilom in nešteto je glavnih jedi, ki jo uporabljajo kot prilogo. Postrežete jo lahko s pečenim ali ocvrtim mesom, lahko pa tudi s kuhano zelenjavo. Meso, ki ga postrežete z njo, je lahko piščanec, govedina, svinjina in celo divjačina, uživamo pa jo tudi z različnimi vrstami rib. V Sloveniji polento ali kašo postrežejo s smetano, mlekom ali jogurtom, če je pripravljena z divjačino, potem jo postrežejo s sokom iz olja ali maščobe, v kateri se je peklo meso. V nekaterih delih Slovenije pa jo pripravljajo z zelo malo vode, da je čim bolj trda in postrežejo z mletimi ocvirki, drugod pa jo jedo namesto kruha s kislim zeljem in suhim mesom. Primorska je znana po kombinaciji polente in juhe oziroma divjačine.
Kombiniramo jo lahko tudi z različnimi vrstami sira, ki jih po kuhanju vmešamo v toplo polento in ji tako damo kremast okus. Odlično se poda tudi k različni zelenjavi, kot so gobe, bučke, paradižnik, korenje, čebula, pa tudi druga zelenjava. Polento lahko uporabimo kot nadomestek za kruh ali testo in jo uporabimo za pripravo lazanj in celo sendvičev.
Polento ni treba zaužiti le kot slano jed, ampak jo lahko pripravimo kot sladico. V tem primeru jo pripravimo z mlekom in sladkorjem ali pa iz nje naredimo koruzno zlivanko, ki je okusna pogača, ki je znana in priljubljena v Sloveniji.
Posušene žitarice
Ozimnica iz koruze
Foto: Barbara808 / Pixabay